Izobraževalne vsebine

Ekosistemske storitve

Ekosistemske storitve so vse storitve (npr. kroženje hranil in vode, opraševanje, uravnavanje podnebja, fotosinteza, razkroj organske snovi in nastajanje rodovitne prsti) in dobrine (npr. hrana, zrak, les, pitna voda), ki jih ljudje posredno in neposredno koristimo zaradi delovanja ekosistemov. Te oprijemljive materialne in nematerialne koristi v družbi ustvarjajo vrednosti, ki so med drugim tudi gospodarske.

Človek je neločljivi sestavni del ekosistemov, ampak tega se pogosto premalo zavedamo. Naravne vire in ekosistemske storitve jemljemo kot samoumevne in neomejene. Prekomerno izkoriščamo, onesnažujemo in uničujemo ekosisteme in jih s tem osiromašimo. K temu se kumulativno dodaja še učinek podnebnih sprememb. Zato že zdaj opazimo spremembe in osiromašenje ekosistemskih storitev. Na primer, manj je končnih ekosistemskih storitev, kot so oskrbovalne in kulturne, ki so še posebej velikega gospodarskega pomena za lokalno skupnost (za razvoj turizma, kmetijstva, ribištva).

Kviz in e-gradiva 1 Igra 1 Sestavljanka 1

Vpliv podnebnih sprememb na obalne ekosisteme in skupnosti

Spremembe podnebja niso nekaj novega, saj so se dogajale tudi v zgodovini planeta, vendar nikoli ne tako hitro in v takem obsegu kot v zadnjem stoletju. To je predvsem posledica človekove dejavnosti. Človek vpliva na podnebje najmočneje z višanjem vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju, poleg tega pa tudi z onesnaževanjem zraka s prašnimi delci in spreminjanjem lastnosti zemeljskega površja, na primer s krčenjem gozdov. Zaradi tega se je spremenilo tudi celotno energijsko ravnovesje na površini planeta.

Globalna temperatura Zemljinega površja se je na primer od konca 19. stoletja povišala za približno 1 °C. Posledice globalnega segrevanja so: višanje morske gladine, spremembe količine in vrst padavin, širjenje puščav, taljenje ledenikov, večanje števila in učinka vremenskih ekstremov in drugo. Podnebne spremembe tako vplivajo tudi na žive in nežive dejavnike ekosistemov, posledično prek ekosistemskih storitev pa na lokalno prebivalstvo. Zato je pomembno, da z ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe, ki temeljijo na ekosistemih, zmanjšamo ranljivost in pripomoremo k ohranjanju odpornejših ekosistemov in skupnosti.

Kviz in e-gradiva 2 Igra 2 Sestavljanka 2

Obalna območja Natura 2000

Območja Natura 2000 so namenjena ohranjanju rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov. Med seboj so povezana v naravovarstveno omrežje Evropske unije, ki je eno največjih tovrstnih omrežij na svetu. Območja Natura 2000 so prisotna tudi v obalnem predelu severnega Jadrana. Vključujejo na primer obalne plitvine s sladkovodnimi in brakičnimi močvirji (kjer se razraščajo različne vrste slanuš, trstičja), obalne klife, peščene obalne sipine, estuarije rek ipd. Označuje jih velika biotska raznovrstnost.

Zaradi njihovih posebnosti in lege so ta območja še posebej ranljiva, saj jih poleg antropogenih pritiskov prizadenejo tudi posledice podnebnih sprememb (npr. višanja morske gladine, vročinskih valov, spremembe v količini padavin). Zato je pomembno, da z ukrepi za prilagajanje omilimo posledice podnebnih sprememb.

Kviz in e-gradiva 3 Igra 3 Sestavljanka 3