Spletni seminar in gradiva

Spletni seminar in gradiva
Spletni seminar za učitelje

Vpliv podnebnih sprememb na ekosistemske storitve obalnih območij Natura 2000: izobraževalna orodja in smernice za učitelje

Izobraževanje lahko pomembno prispeva h krepitvi znanja in ozaveščenosti mladih o posledicah podnebnih sprememb in pomenu biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev za prilagajanje nanje. V sklopu spletnega seminarja in razprave smo s strokovnjaki in učitelji poglobili razumevanje teh problematik in povezanih izobraževalnih izzivov. Predstavili smo tudi spletni izobraževalni portal projekta ECO-SMART in priročnik za učitelje.

Prenesi program
E-publikacija

PRIROČNIK ZA UČITELJE: Ekosistemske storitve, podnebne spremembe in obalna območja Natura 2000

Priročnik za učitelje je bil zasnovan z namenom, da je učiteljem v podporo pri razlaganju vsebin projekta ECO-SMART. Podaja informacije o predlaganih učnih vsebinah, ciljih in pričakovanih rezultatih ter pristopih poučevanja. S tem učitelje usmerja k vključevanju teh vsebin v učne načrte. Priročnik se smiselno dopolnjuje z vsebinami, ki so prisotne na spletnem izobraževalnem portalu projekta. Omogoča lažjo in hitrejšo uporabo izobraževalnih vsebin projekta ECO-SMART, ki so dostopne na portalu.

Poglej publikacijo

Gradiva s spletnega seminarja

Naslov prispevka: Sodobno znanje o podnebnih, okoljskih in trajnostnih izzivih ter učinkovitem soočanju z njimi v kontekstu vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj

Predavateljica: dr. Darja Piciga

Darja Piciga je doktorica psiholoških znanosti in več desetletij deluje na področjih družbe znanja — vzgoja in izobraževanje ter raziskave, razvoj in inovacije. Več kot deset let se posveča tudi aktualnim izzivom trajnostnega razvoja, zlasti v povezavi s podnebnimi spremembami in prehodom v zeleno gospodarstvo, in konceptualno razvija evropski pristop integralnih svetov. Je avtorica več knjig ter več kot 100 objavljenih strokovnih in znanstvenih prispevkov. Med drugim je vodilna urednica in avtorica knjige Integral Green Slovenia (založba Routledge, 2016) in ključna osebnost Državljanske pobude za Integralno zeleno Slovenijo. Je urednica priloge Podnebni dosje v reviji EOL in članica Evropske mreže za trajnostni razvoj (ESDN). Do konca leta 2020 je na Ministrstvu za okolje in prostor opravljala pionirsko delo pri prenosu in uporabi sodobnih evropskih usmeritev za okolje ter nizkoogljično in krožno biogospodarstvo v Sloveniji (aktualni Evropski zeleni dogovor). Po upokojitvi svoje poslanstvo nadaljuje kot neodvisna strokovnjakinja.

Povzetek:

Globalni izzivi brez primere, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in netrajnostna raba virov, zahtevajo paradigmatske spremembe v upravljanju za trajnostni razvoj, to je sistemski pristop in inovacije za trajnostne prehode, kot ga skupaj z novo paradigmo znanja razvija Evropska agencija za okolje (EEA) in se v okviru Evropskega zelenega dogovora (EZD) že vključuje v evropske in nacionalne politike in aktivnosti. Doseganje ciljev Agende 2030 in Pariškega sporazuma bo mogoče le s sistemsko spremembo razvojnega modela, in sicer z umeščanjem temeljnih družbeno-ekonomskih sistemov (energija, mobilnost, hrana in sistemi grajenega okolja) v meje ekosistemov, z njihovo globinsko preobrazbo. Kljub izboljšanemu varovanju okolja v Evropi v preteklih desetletjih je EEA v zadnjem poročilu o stanju okolja SOER 2020 opozorila, da Evropa svojih ciljev do leta 2050 ne bo dosegla brez okrepljenih in tudi dodatnih ukrepov v naslednjih desetih letih. Tudi Slovenija dosega blaginjo na način, značilen za razvite države – s preveliko rabo surovin in ekosistemskih storitev Zemlje, in to še v nekoliko večji meri, kot je evropsko povprečje.

Ključna področja EZD – kot so na primer blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, trajnostna raba energije, trajnostna mobilnost, trajnostna prehranska veriga, skrb za ekosisteme in biotsko raznovrstnost – so hkrati ključna področja, iz katerih je treba konceptualna znanja in znanja o delovanju v povezavi s cilji trajnostnega razvoja vključiti v izobraževalne sisteme.

Priročnik za učitelje »Education for Sustainable Development Goals, Learning Objectives« (UNESCO, 2017), ki prinaša specifične učne cilje in teme, prilagojene vsakemu cilju Agende 2030, ter ključne prečne kompetence za vse cilje trajnostnega razvoja, je uporabno orodje za razvoj in prenos sistemskega konceptualnega znanja in znanja o delovanju, kot izhaja iz poročila SOER 2020 in bo potrebno za uresničevanje EZD. Tudi Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (ReNPVO, 2020) postavlja vzgojo in izobraževanje za varstvo okolja v širši kontekst vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR). V začetku leta 2022 sta bila na ravni EU objavljena dva pomembna dokumenta, zelo pomembna za nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja v Sloveniji: priporočila Sveta o učenju za okoljsko trajnostnost in novi evropski kompetenčni okvir za trajnostnost (Skupno raziskovalno središče).

V predavanju bodo navedeni dokumenti, koncepti in usmeritve pregledno in povezano prikazani.

Prenesi predstavitev

Naslov prispevka: Vloga in pomen biotske raznovrstnosti pri trajnostnem razvoju

Predavatelj: dr. Peter Skoberne

Peter Skoberne je leta 1978 diplomiral na oddelku za biologijo na ljubljanski univerzi. Istega leta se je zaposlil na Zavodu SRS za spomeniško varstvo in do upokojitve leta 2020 deloval na področju varstva narave v javni upravi. Od oktobra 2013 do aprila 2015 je bil vršilec dolžnosti direktorja Triglavskega narodnega parka. Dejaven je na področju ohranjanja rastlinskih vrst, zgodovine varstva narave, metod varstva narave, evropske zakonodaje (npr. vključevanje Slovenije v EU, Natura 2000) v Sloveniji in na mednarodni ravni (Bernska konvencija, Evropska komisija, IUCN). Leta 2001 je doktoriral na področju biologije, v letih 2006—2012 je kot docent za področje varstva narave in okolja predaval na Univerzi v Mariboru, Visoki šoli za varstvo okolja in Biotehniški fakulteti, kjer je tudi vodil podiplomski študij Varstvo naravne dediščine.

Povzetek:

Trajnostni razvoj temelji na ekološki, gospodarski in družbeni osnovi. Bistvo ekološkega vidika je biotska raznovrstnost – raznovrstnost življenja na genski, vrstni in ekosistemski ravni. Prav ta pestrost omogoča prilagodljivost na spremembe v okolju in vzdrževanje stabilnosti celotnega planeta. Gospodarski razvoj temelji na utvari o nenehni rasti, ki v omejenem sistemu ni mogoča in povzroča velike motnje v uravnalnih sistemih narave. K temu prispevajo tudi odločitve posameznika, vsakega od nas. Večina nas je zaradi načina življenja bolj ali manj odtujenih od narave. Ključno je, da se pri odločitvah zavedamo, da smo neločljivi del narave, kar najlaže krepimo z neposrednim stikom z rastlinami in živalmi v našem skupnem življenjskem prostoru. Za to so lahko primerna tudi območja Natura 2000 in zavarovana območja narave. V prispevku bomo pokazali, kje najti potrebne podatke in kako jih uporabiti pri izobraževanju. Za človekovo prihodnost je bistvena uravnoteženost njegovega delovanja v naravi – gospodarski in družbeni razvoj v okviru naravnih danosti.

Prenesi predstavitev

Naslov prispevka: Predstavitev praktičnih primerov izobraževalnih aktivnosti v naravi, ki se navezujejo na projektno pilotno območje Natura 2000 Škocjanski zatok.

Predavateljica: Bojana Lipej

Bojana Lipej je univ. dipl. biologinja, rojena v Mariboru. Leta 1988 je diplomirala na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani in se istega leta zaposlila kot ekologinja v Službi za varstvo obalnega morja pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor. V okviru te službe je pridobila znanja in izkušnje, povezane s preventivo in ukrepanjem ob morebitnih ekoloških nesrečah na morju, vodotokih in kopnem, ter svoje znanje izpopolnjevala doma in v tujini. Od leta 2002 do 2006 je bila zaposlena na Inštitutu za biodiverzitetne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem v Kopru kot pomočnica vodje LIFE-Narava projekta »Ohranitev in varstvo ogroženih habitatov in vrst na Kraškem robu«. Poleg projektnega dela je v tem času aktivno sodelovala tudi pri organizaciji regijskih tekmovanj mladih raziskovalcev in seminarjev za izobraževanje mentorjev pri uvajanju mladih v znanost. Od leta 2006 je zaposlena na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) kot koordinator izobraževanja v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Področja njenega dela so vzgojno-izobraževalno delo in okoljsko izobraževanje, ornitologija, varstvo narave in onesnaževanje voda.

Povzetek:

Naravni rezervat Škocjanski zatok ima poleg svoje izjemne vloge kot območje za ohranjanje redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst tudi pomembno izobraževalno vlogo. Raznolikost življenjskih okolij, od sladkovodnih do somornih in skorajda povsem morskih habitatov, in bližina urbanih naselij predstavljata edinstveno priložnost za izvajanje različnih vzgojno-izobraževalnih aktivnosti v naravi. Pouk na prostem je zelo interdisciplinaren (povezuje naravoslovne, tehnične in družboslovne predmete) in vključuje mnoge sodobne didaktične pristope, ki pomagajo pri izoblikovanju intelektualnih sposobnosti učencev, vzpodbujajo njihovo raziskovanje in znanstveno razmišljanje kot tudi iznajdljivost v problemskih situacijah. Ker je pouk na prostem povezan z naravnim okoljem, učence motivira, jih navdušuje za raziskovanje in, kar je najpomembneje, vzpodbuja in ohranja njihovo radovednost. Učenci tako lahko naravo in njeno raznolikost spoznavajo in doživljajo s pomočjo lastnih izkušenj in izkušenj drugih ter posledično razvijajo odgovoren odnos do ohranjanja in varovanja naravnega okolja.

Izobraževalne aktivnosti, ki se izvajajo v Škocjanskem zatoku, sledijo skupnemu cilju in to je prenos informacij in znanja o vrednosti naravnega kapitala (sredstev in storitev), vlogi Nature 2000 in zavarovanih območij pri ohranjanju biotske raznovrstnosti ter hkrati o krhkosti ekosistemov.

Na predavanju bo predstavljen vzgojno-izobraževalni program Naravnega rezervata Škocjanski zatok z aktivnostmi in praktičnimi primeri kot tudi možnosti in priložnosti za izboljšavo ter nadgradnjo z novimi znanji.

Prenesi predstavitev